OPTIKA SOKOL

Ukmarjeva ulica 4
1000 Ljubljana

mob: 041-744-523


Barvna slepota (Daltonizem)
Barvna slepota pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina. Največkrat je barvna slepota pogojena gensko, lahko pa se pojavi zaradi poškodbe očesa, živcev ali, ali zaradi izpostavljanja določenim kemikalijam.
 
Človeško oko lahko razlikuje veliko število barvnih odtenkov. Svetlobni žarki v receptorjih mrežnice izzovejo fotokemijske procese, kateri mehanizem še ni povsem znan.
Več ... [Barvna slepota (Daltonizem)]
 
Rumena pega (Makula)
Rumena pega je mesto najostrejšega vida. Optični sistem očesa namreč zbere žarke v rumeni pegi in s tem ustvarja podoben efekt, kot, če z zbiralno lečo na močnem soncu žgemo les ali papir. Rumena pega je v premeru velika le 0.5 mm, poškodbe pa so za ostrino vida lahko usodne.
Več ... [Rumena pega (Makula)]
 
Odstop mrežnice
Mrežnica je predel očesnega ozadja, ki je odgovoren za pretvorbo svetlobnih dražljajev, ki prihajajo v oko v električne impulze, ki se zatem po vidnem živcu prenašajo v vidni center v možganih.
Več ... [Odstop mrežnice]
 
Suho oko
Suho oko je ena od najpogostnejših težav, zaradi katere bolniki poiščejo oftalmologovo pomoč. Prej prizadene ženske in ljudi pri starosti nad 35 let. Povzroči jo nepravilno delovanja solznih žlez, ki ne naredijo dovolj solzne tekočine ali ima ta neustrezno sestavo. Oko se nadraži in pogosto vname, vnetje pa lahko poškoduje roženico in poslabša vid.
Več ... [Suho oko]
 
Konjuktivitis (vnetje očesne veznice)
Oko je vsakodnevno izpostavljeno najrazličnejšim zunanjim dejavnikom. Cvetni prah, živalska dlaka, smog, dim, veter, močno sonce, bakterije in virusi lahko povzročijo vnetje očesne veznice - konjunktivitis. Očesna veznica je tanka opna, ki pokriva notranjo stran veke in je ukrivljena nazaj, tako da pokriva beločnico. Njena naloga je, da pomaga ščititi oko pred tujki in okužbami.
Več ... [Konjuktivitis (vnetje očesne veznice)]
 
Strabizem (škilavost) in Ambliopija (leno oko)
Ambliopija je poslabšan vid v očesu, ki se ni dovolj razvilo tokom otroštva. Ambliopiji lahko tudi rečemo "leno oko".
Pogosto je posledica strabizma (škilavosti) ali pa posledica defekta enega očesa. Najprimernejši čas za zdravljenje ambliopije je v zgodnjem otroštvu. Zelo pomembno je, da so starši seznanjeni s to boleznijo in njenimi morebitnimi posledicami. Do ambliopije pride, ko se v otroštvu vid enega ali obehočes ne razvije dovolj. Navadno je prizadeto le eno oko. Otroci, ki jih prizadene ta očesna nepravilnost, si oči pogosto mencajo in velikokrat se zgodi, da se zaletavajo v predmete, ki jim stojijo ob strani šibkejšega očesa.
Več ... [Strabizem (škilavost) in Ambliopija (leno oko)]
 
Zelena mrena (glavkom)
Je medicinski izraz, ki opredeljuje očesne bolezni, ki prizadenejo očesni živec, se pravi, povezavo med očesom in možganskim živčnim sistemom, kamor potujejo vidne informacije.

Glavkom je očesno obolenje pri katerem je zvišan tlak v očesu. To postopno privede do okvare optičnega živca, kar se kaže sprva s slabšim perifernim vidom, kasneje pa lahko pride tudi do hujše prizadetosti vida in v najtežjih primerih do popolne slepote. Običajno pacienti nimajo zelo dolgo nikakršnih težav in postanejo simptomatski šele pozno v poteku bolezni.
Več ... [Zelena mrena (glavkom)]
 
Siva mrena (katarakta)
Siva mrena je skaljena očesna leča, ki preprečuje nemoten dostop svetlobi do očesne mrežnice.
Najpogostejša je starostna siva mrena.Kot spremljevalka očesnih bolezni se pojavlja siva mrena še pri hujših vnetjih oči, ob nekaterih očesnih boleznih napr. dednih okvarah mrežnice, zaradi jemanja nekaterih zdravil, po očesnih operacijah, naprimer glavkomskih, po poškodbah oči. Vzrokov je še več, vseh ne poznamo. Pri otrocih je možna prirojena siva mrena, na enem ali obeh očeh, pogosto zaradi dedne obremenjenosti.

Zdravljenje: izključno operativno.
Več ... [Siva mrena (katarakta)]
 
Starostna daljnovidnost (presbiopia)
Starostna slabovidnost je običajna nadloga po 40 letu.V starosti 45 do 50 let pa prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako pri 60 letih prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, brez ozira na to, ali so oči emetropne ali ametropne. Bližišče se vedno bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Ko postane leča popolnoma toga, je bližišče v daljišču. Akomodacijska širina pada in je nazadnje enaka ničli.
Več ... [Starostna daljnovidnost (presbiopia)]
 
Astigmatizem
Pri astigmatizmu gre za neenakomerno ukrivljenost roženice. Svetloba se zato uklanja pri prehodu preko roženice pod dvema kotoma in se projecira na dve različni mesti na očesni mrežnici kar povzroča neostro sliko. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen in ne pomeni, da je astigmatično oko slabše pač pa le, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Astigmatizem je na splošno izredno pogost in v določeni meri prisoten skoraj pri vsakem očesu vendar pa je v večini primerov tako blago izražen, da ne povzroča težav.
Več ... [Astigmatizem]
 
Daljnovidnost (hiperopia)
Oko je prekratko, žarki se lomijo za mrežnico

Prešibko lomno stanje imenujemo v oftalmološki optiki daljnovidnost ali hipermetropia. Pri daljnovidnem očesu se svetlobni žarki ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Na mrežnici se pojavi tako imenovani razpršilni krog, žarišče pa leži za mrežnico.Daljnovidnost, napaka očesa, da predmetov v daljavi ne vidimo jasno, če ne prilagodimo leče. Torej tako tudi oko pri gledanju v daljavo ne počiva. Še večji napor je za daljnovidno oko gledati od blizu. Vzrok daljnovidnosti je v večini primerov v njegovi osi prekratko zrklo.
Več ... [Daljnovidnost (hiperopia)]
 
Kratkovidnost (miopia)
Oko je predolgo, žarki se lomijo pred mrežnico

Nasprotno kot pri daljnovidnem očesu, se vzporedno vpadajoči žarki pri kratkovidnem ali miopičnem očesu zbirajo že pred mrežnico, mrežnica pa dobi žarke, ki so se že križali, zato je slika nejasna in posamezne točke slike so razpršilni krogi. Daljišče leži torej pred očesom.
Več ... [Kratkovidnost (miopia)]
 
Akomodacija (prilagajanje)
Temelj dobrega vida je ostra slika predmeta iz okolice na mrežnici. Oko je organ, ki izostri pogled na bližnje in oddaljene predmete ter v možgane pošilja podobe.

Kako vidimo

Slika iz okolice, ki predstavlja svetlobni dražljaj, potuje prek roženice in zenice ter skozi sistem leč. Le-ta usmerja svetlobo v rumeno pego mrežnice, kjer se svetlobni dražljaj pretvori v električnega. Ta potuje po očesnem živcu v vidni center. Šele takrat, ko možgani pretvorijo vidni vtis v vidno zaznavo, prizor vidimo.
Več ... [Akomodacija (prilagajanje)]