Preveri svoj vid

Analizator vida Topcom BV 1000 Naše okolje, v katerem živimo, zaznavamo s čutili. Vid pa je najvažnejši čut zaznavanja. Zato je za ljudi še posebej pomembno, da smo pozorni do morebitnih težav z našimi očmi oziroma vidom. Slabovidnost je danes zelo razširjena. Najpogostejši vzroki za slabovidnost pri starejših ljudeh so starostna degeneracija makule in diabetes, pri mlajših pa prirojene anomalije in poškodbe. Nekaterim slabši vid pomeni zelo motečo hibo, drugim pa življenje z očali ne predstavlja morebitnih težav.

Analizator vida Topcom BV 1000

Akomodacija (prilagajanje)

Temelj dobrega vida je ostra slika predmeta iz okolice na mrežnici. Oko je organ, ki izostri pogled na bližnje in oddaljene predmete ter v možgane pošilja podobe. Kako vidimo Slika iz okolice, ki predstavlja svetlobni dražljaj, potuje prek roženice in zenice ter skozi sistem leč. Le-ta usmerja svetlobo v rumeno pego mrežnice, kjer se svetlobni dražljaj pretvori v električnega. Ta potuje po očesnem živcu v vidni center. Šele takrat, ko možgani pretvorijo vidni vtis v vidno zaznavo, prizor vidimo.

Prilagoditev ali akomodacija očesa

Kratkovidnost (miopia)

Oko je predolgo, žarki se lomijo pred mrežnico Nasprotno kot pri daljnovidnem očesu, se vzporedno vpadajoči žarki pri kratkovidnem ali miopičnem očesu zbirajo že pred mrežnico, mrežnica pa dobi žarke, ki so se že križali, zato je slika nejasna in posamezne točke slike so razpršilni krogi. Daljišče leži torej pred očesom. Kratkovidnost je napaka očesa, pri kateri človek na daljavo nejasno vidi, dobro pa le predmete iz bližine. Vzrok kratkovidnosti je prirojeno v smeri osi predolgo zrklo. Kratkovidni morajo nositi naočnike z lečo, ki razpršuje vstopajoče žarke (bikonkavna leča), da nastane potem slika na mrežnici.

Kratkovidnost ali miopia

Daljnovidnost (hiperopia)

Oko je prekratko, žarki se lomijo za mrežnico Prešibko lomno stanje imenujemo v oftalmološki optiki daljnovidnost ali hipermetropia. Pri daljnovidnem očesu se svetlobni žarki ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Na mrežnici se pojavi tako imenovani razpršilni krog, žarišče pa leži za mrežnico.Daljnovidnost, napaka očesa, da predmetov v daljavi ne vidimo jasno, če ne prilagodimo leče. Torej tako tudi oko pri gledanju v daljavo ne počiva. Še večji napor je za daljnovidno oko gledati od blizu. Vzrok daljnovidnosti je v večini primerov v njegovi osi prekratko zrklo.

Daljnovidnost ali hiperopia

Astigmatizem

Pri astigmatizmu gre za neenakomerno ukrivljenost roženice. Svetloba se zato uklanja pri prehodu preko roženice pod dvema kotoma in se projecira na dve različni mesti na očesni mrežnici kar povzroča neostro sliko. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen in ne pomeni, da je astigmatično oko slabše pač pa le, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Astigmatizem je na splošno izredno pogost in v določeni meri prisoten skoraj pri vsakem očesu vendar pa je v večini primerov tako blago izražen, da ne povzroča težav. Vzrok nastanka astigmatizma ni poznan, pogosto je prisoten že ob rojstvu lahko pa se razvije tudi kasneje. …

Astigmatizem Preberite več »

Astigmatizem se zdravi z očali

Starostna daljnovidnost (presbiopia)

Starostna slabovidnost je običajna nadloga po 40 letu. V starosti 45 do 50 let pa prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako pri 60 letih prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, brez ozira na to, ali so oči emetropne ali ametropne. Bližišče se vedno bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Ko postane leča popolnoma toga, je bližišče v daljišču. Akomodacijska širina pada in je nazadnje enaka ničli. V mnogih primerih ljudje odlašajo z nošenjem starostnih (bližinskih) očal, čeprav s tem dolga leta mučijo svoje …

Starostna daljnovidnost (presbiopia) Preberite več »

starostna daljnovidnost presbiopia Starostna daljnovidnost (presbiopia)
Scroll to Top