Starostna daljnovidnost (presbiopia)

Starostna slabovidnost je običajna nadloga po 40 letu. V starosti 45 do 50 let pa prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako pri 60 letih prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, brez ozira na to, ali so oči emetropne ali ametropne. Bližišče se vedno bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Ko postane leča popolnoma toga, je bližišče v daljišču. Akomodacijska širina pada in je nazadnje enaka ničli. V mnogih primerih ljudje odlašajo z nošenjem starostnih (bližinskih) očal, čeprav s tem dolga leta mučijo svoje …

Starostna daljnovidnost (presbiopia) Preberite več »

starostna daljnovidnost presbiopia Starostna daljnovidnost (presbiopia)

Siva mrena (katarakta)

Siva mrena je skaljena očesna leča, ki preprečuje nemoten dostop svetlobi do očesne mrežnice.Najpogostejša je starostna siva mrena.Kot spremljevalka očesnih bolezni se pojavlja siva mrena še pri hujših vnetjih oči, ob nekaterih očesnih boleznih napr. dednih okvarah mrežnice, zaradi jemanja nekaterih zdravil, po očesnih operacijah, naprimer glavkomskih, po poškodbah oči. Vzrokov je še več, vseh ne poznamo. Pri otrocih je možna prirojena siva mrena, na enem ali obeh očeh, pogosto zaradi dedne obremenjenosti.

Siva mrena (katarakta)

Zelena mrena (glavkom)

Je medicinski izraz, ki opredeljuje očesne bolezni, ki prizadenejo očesni živec, se pravi, povezavo med očesom in možganskim živčnim sistemom, kamor potujejo vidne informacije. Glavkom je očesno obolenje pri katerem je zvišan tlak v očesu. To postopno privede do okvare optičnega živca, kar se kaže sprva s slabšim perifernim vidom, kasneje pa lahko pride tudi do hujše prizadetosti vida in v najtežjih primerih do popolne slepote. Običajno pacienti nimajo zelo dolgo nikakršnih težav in postanejo simptomatski šele pozno v poteku bolezni. Vzrokov za razvoj glavkoma je mnogo, skupno vsem pa je, da preko zvišanega znotrajočesnega tlaka privedejo do okvare vidnega …

Zelena mrena (glavkom) Preberite več »

Strabizem (škilavost) in Ambliopija (leno oko)

Ambliopija je poslabšan vid v očesu, ki se ni dovolj razvilo tokom otroštva. Ambliopiji lahko tudi rečemo “leno oko”.Pogosto je posledica strabizma (škilavosti) ali pa posledica defekta enega očesa. Najprimernejši čas za zdravljenje ambliopije je v zgodnjem otroštvu. Zelo pomembno je, da so starši seznanjeni s to boleznijo in njenimi morebitnimi posledicami. Do ambliopije pride, ko se v otroštvu vid enega ali obehočes ne razvije dovolj. Navadno je prizadeto le eno oko. Otroci, ki jih prizadene ta očesna nepravilnost, si oči pogosto mencajo in velikokrat se zgodi, da se zaletavajo v predmete, ki jim stojijo ob strani šibkejšega očesa.

Konjuktivitis (vnetje očesne veznice)

Oko je vsakodnevno izpostavljeno najrazličnejšim zunanjim dejavnikom. Cvetni prah, živalska dlaka, smog, dim, veter, močno sonce, bakterije in virusi lahko povzročijo vnetje očesne veznice – konjunktivitis. Očesna veznica je tanka opna, ki pokriva notranjo stran veke in je ukrivljena nazaj, tako da pokriva beločnico. Njena naloga je, da pomaga ščititi oko pred tujki in okužbami.

Suho oko

Suho oko je ena od najpogostnejših težav, zaradi katere bolniki poiščejo oftalmologovo pomoč. Prej prizadene ženske in ljudi pri starosti nad 35 let. Povzroči jo nepravilno delovanja solznih žlez, ki ne naredijo dovolj solzne tekočine ali ima ta neustrezno sestavo. Oko se nadraži in pogosto vname, vnetje pa lahko poškoduje roženico in poslabša vid. Solzna tekočina nenehno vlaži oko, ga ščiti pred izsušitvijo ter omogoči jasen vid. Po očesni površini se razporedi z utripanjem veke (8- do 12- krat v minuti). Solzni film tvori mejno površino proti okolju, prepreči izsušitev, olajša drsenje vek, dovaja hranilne snovi v roženico in omogoči …

Suho oko Preberite več »

uho oko prepoznamo po rdečini
Scroll to Top