Rumena pega (Makula)

Rumena pega je mesto najostrejšega vida. Optični sistem očesa namreč zbere žarke v rumeni pegi in s tem ustvarja podoben efekt, kot, če z zbiralno lečo na močnem soncu žgemo les ali papir. Rumena pega je v premeru velika le 0.5 mm, poškodbe pa so za ostrino vida lahko usodne. Degeneracija rumene pege Degeneracija rumene pege je bolezenski proces, ki prizadene področje rumene pege na mrežnici. Bolezen se pojavi običajno v starosti. Na razvoj in napredovanje bolezni vplivajo mnogi dejavniki, med njimi tudi visok krvni tlak ter slaba prekrvavitev.

Barvna slepota (Daltonizem)

Barvna slepota pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina. Največkrat je barvna slepota pogojena gensko, lahko pa se pojavi zaradi poškodbe očesa, živcev ali, ali zaradi izpostavljanja določenim kemikalijam. Človeško oko lahko razlikuje veliko število barvnih odtenkov. Svetlobni žarki v receptorjih mrežnice izzovejo fotokemijske procese, kateri mehanizem še ni povsem znan.

Splošna navodila za nošenje kontaktnih leč

Upoštevajte zdravnikova navodila glede nošenja leč. Prekomerna nošnja lahko izzove resne posledice. Kontaktne leče so predpisane za dnevno nošenje največ 16 ur. Na trde in poltrde leče se navajajte postopoma tako, da vsak dan podaljšujete čas nošenja pol do ene ure. Pri mehkih lečah je nošenje odvisno od vrste leč. Življenjska doba kontaktnih leč je odvisna od tipa leč (letne, mesečne, 14 –dnevne, dnevne). V času, ko imate leče vstavljene, morate pogosto utripati z očmi. Pri slabšem utripanju se pojavijo težave kot so: rdeče oči, nejasen vid, suhe oči ali neprijeten občutek v očesu.

Kako oko deluje

Osnovni princip oblikovanja slike v očesu, se v bistvu ne razlikuje od oblikovanja slike v navadnem fotoaparatu. Snop vhodne svetlobe se lomi v roženici očesa, s prilagajanjem leče se dodatno korigira tako, da fokus pade na mrežnico očesa. V mrežnici se nahajajo posebni fotoobčutljivi receptorji (paličnice in čepnice), kateri dražljaje fotonov pretvarjajo v električne impulze in jih pošiljajo v možgane.Človeško oko je sposobno prepoznati del elektromagnetnega spektra valovne dolžine 400 do 700 nanometrov, katerega imenujemo tudi “viden del elektromagnetnega spektra”. V vidnem delu magnetnega spektra je oko najbolj občutljivo na valovne dolžine 455 nm (modro-vijolično absorbirajo “modre” čepnice),535 nm (zeleno …

Kako oko deluje Preberite več »

Scroll to Top