Barvna slepota pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina. Največkrat je barvna slepota pogojena gensko, lahko pa se pojavi zaradi poškodbe očesa, živcev ali, ali zaradi izpostavljanja določenim kemikalijam.
Človeško oko lahko razlikuje veliko število barvnih odtenkov. Svetlobni žarki v receptorjih mrežnice izzovejo fotokemijske procese, kateri mehanizem še ni povsem znan.
Večina je sprejela teorijo treh vrst receptorjev za sprejem barv, ki pravi, da imamo tri vrste čepkov, od katerih so prvi najbolj občutljivi za rdečo, drugi za zeleno in tretji za temno modro barvo.
Vsaka barva vzdraži sicer vse vrste receptorjev, vendar vsako vrsto različno močno. Od razmerja vzdraženosti posameznih receptorjev dobimo vtis o določenem barvnem odtenku. Če pa so enakomerno vzdražene vse tri vrste receptorjev, se pojavi čutni vtis bele barve.
Ločimo delno in popolno barvno slepoto. Pri delni barvni slepoti je lahko slabše razvit sistem za sprejemanje rdeče ali zelene barve (anomalija), ali pa rdeče ali zelene sploh ne vidijo (anopija). Anopi vidijo od barvnega spektra le rumeno in modro barvo.
